Pogosto slišen odziv ko nekaj ne gre tako kot si mi želimo je – a potem se moram pa predati !?
Ne, ni se potrebno predati !
Če naletimo na izziv, katerega žal ne moremo rešiti tako kot mi želimo situacijo sprejmemo in se poskušamo iz nje naučiti. Naučiti in predelati lekcijo katero nam je sinhronost pripeljala na našo pot.
Sprejemanje je sprejeti situacijo/ oviro in nadaljevati našo pot v okviru naših zmožnosti in potenciala. Predajanje pa pomeni obstanek na naši poti, zastoj lastnega razvoja na določeni točki.
Za osebo, ki situacijo sprejme je važen Cilj in ne način kako priti do njega medtem, ko oseba ki se preda ne vidi Cilja ampak samo oviro.
Tako kot cela civilizacija smo tudi mi tu zato, da rastemo in se razvijamo. Da stopamo po stopnicah, ki vodijo do tiste najvišje točke, ko se bomo kot naša Bit osvobodili vseh vezi in vzorcev.
Žal pa smo pri rojstvu in kasneje v življenju prejeli vzorce s katerimi se različno odzivamo na izziv, na vsako situacijo na naši poti. Vsak od nas na svoj način, vsak od nas v odvisnosti od naših čustev, tistih ki prevladujejo in tistih, ki so mogoče potlačeni in slabše izrazni.
Recimo načelo »jaz hočem« ali »jaz želim«
Oseba z izrazitim »jaz hočem« bo težko sprejela kakršno koli drugačno odzivanje kot tisto na katero je navajena in katero pozna. Po domače » bo po moje ali pa sploh ne bo« 😉
Medtem ko osebo, ki ima v sebi, v svojih genih »jaz želim« pa lahko na hitro razdelimo na osebo, ki reagira na način » jaz želim in to bom tudi dosegla« , pomeni njen vzorec ima podton Jaz hočem, medtem ko je druga bolj umirjena stran »jaz želim in upam, da bom to dosegla« uporablja tudi sprejemanje, da tega mogoče ne bo dobila.
Naj razložim na primeru:
Oseba bi želela imeti otroka, žal pa ima povsem fizične probleme in ne more zanositi.
Lahko se preda, ne naredi nič, zapade v depresijo, žalost ipd, vsekakor njeno življenje ne bo imelo kakšne posebne kvalitete.
Lahko situacijo (delno) sprejme in prične s hormonskimi terapijami in pri tem pozabi na svoje telo, ki ga bo uničevala sploh, če bo opravila več terapij ( to niso moje besed ampak dejstva in besede marsikatere ženske, ki je na koncu ugotovila, da kljub vsemu trudu ni zanosila njeno telo pa je postalo hormonska ruina ) . To je običajna reakcija osebe z izrazitim Jaz hočem ali Jaz želim in to bom tudi dosegla !
Pravilno sprejemanje pa bi bil recimo odziv – sprejmem, da ne morem roditi otroka nikjer pa ne piše, da ne morem biti mama. Osebno poznam takšno zgodbo, ki se je srečno končala s posvojitvijo saj se je oseba življenjske lekcije naučila, jo predelala in nadaljuje svoj razvoj – kot mama .
Enako je recimo z težavami v službi, družini,.. ali se borimo proti in izgubljamo čas in energijo ali pa situacijo sprejmemo in po drugačni poti nadaljujemo naš razvoj saj nas lahko že za vogalom čaka nova služba, nov partner, novo življenje, ki nas bo bolj izpopolnjevalo kot smo si kadarkoli upali želeti.
In iz limon smo naredili limonado.
Sprejemanje nikakor ni predajanje, sprejemanje je samo spoznavanje načina kako deluje Matrica, kako delujejo Univerzalni zakoni in karma.
Sprejemanje je prepoznavanje, da lahko sami prevzemamo odločitve, se jih zavedamo in prevzemamo odgovornost zanje !
