MORDA SMO GENERACIJA, KI SE LAHKO ODLOČI …
V zadnjem času veliko razmišljam o tem, kakšno vlogo imamo pri spremembah, ki si jih želimo. Za Slovenijo se pogosto zdi značilno, da se oklepamo znanega. Tudi takrat, ko vemo, da stvari ne delujejo najbolje, raje vztrajamo pri obstoječem, kot da bi tvegali nekaj novega.
Želimo si sprememb, vendar pogosto pričakujemo, da jih bodo izvedli drugi. Želimo si odgovornih ljudi, a se tudi sami težko odpovemo položajem, ki nam prinašajo varnost, vpliv ali finančne koristi.
In tako se vrtimo v krogu kar s pridom izkoriščajo vsi katerim interes je razdvojenost in neodločnost naroda.
Toda kaj, če sprememba ni odvisna samo od tega, kdo bo prevzel odgovornost, temveč tudi od tega, kdo bo pripravljen odstopiti, prepustiti prostor in podpreti nekaj novega?
Pred dnevi sem spremljal dogajanje v Srbiji. Študentsko gibanje je pred volitvami dobilo podporo nekaterih tradicionalnih opozicijskih strank, ki so se odločile, da ne bodo nastopile s svojimi listami.
Začel sem razmišljati. Kaj bi se zgodilo, če bi tudi mi znali kdaj stopiti korak nazaj? Če bi bili pripravljeni svoje izkušnje, znanje in vpliv uporabiti za podporo nečemu novemu, namesto da bi vztrajali pri tem, da moramo biti sami v ospredju?
Ne govorim o tem, da je vse novo nujno boljše. Tudi mlajši lahko ponavljajo stare napake. In zamenjava ljudi sama po sebi še ne pomeni spremembe sistema. Govorim o pripravljenosti, da prepoznamo trenutek, ko naše vztrajanje ne podpira več spremembe, temveč jo preprečuje.
In morda je prav naša generacija pred pomembno izbiro. Lahko še naprej branimo tisto, kar smo ustvarili, svoje položaje in predstave o tem, kako bi morale stvari delovati. Lahko pa svoje izkušnje uporabimo drugače. Pomagamo odpirati prostor, podpremo nove pobude in sprejmemo, da prihodnosti ne moremo vnaprej določiti.
Ni nam treba vedeti, kaj bo nastalo. Odločiti se moramo le, ali smo pripravljeni omogočiti, da nastane nekaj novega.
Kaj bo iz tega nastalo, bo odvisno od mnogih ljudi, njihovih odločitev in njihove pripravljenosti prevzeti odgovornost. Toda če ne naredimo prostora za drugačne možnosti, smo nekatere odgovore določili že vnaprej.
Morda je zato pravo vprašanje preprostejše, kot se zdi:
Ali smo pripravljeni biti del spremembe tudi takrat, ko to pomeni, da se moramo sami spremeniti?
In predvsem:
Ali smo pripravljeni podpreti prihodnost, tudi če ne bo nastala po naši zamisli?
Včasih je največ, kar lahko naredimo za prihodnost, to, da ji ne stojimo več na poti.
MOST – prehod, tvoja izbira, tvoja pot.
Žak D. Miklavec
Avtor knjige MOST
Kajti včasih ena sama generacija dobi možnost izbire.
In morda smo prav mi ta generacija.
(Knjiga MOST)
