Imam prijatelja, ki je v fizičnem/ materialnem svetu pravi Kreator, iz nič je dosegel in ustvaril mnogo. Lahko trdim, da ga je materialni svet ubogal. Izdelek, katerega si zamisli vidi v »glavi«, si ga prestavlja, ga živi.
Enako kot v duhovnosti, ko nekateri dosežejo to v povezavi z Bogom, Angeli, Vnebovzetimi mojstri ipd. Najvišjo stopnjo v duhovnosti imenovano Blaženost. Neskončna sreča biti del Stvarstva, služiti Njemu.
Na fizičnem nivoju je to doseženo, ko nam materija služi.
Pa vendar, ko se aktivira prostor/čas in pred nas postavi preizkušnjo le malokdo v resnici ohrani pogum in zaupanje ter ostaja na isti Poti. Pri večini skrita prepričanja skozi strah ( in obratno ) ohromijo osebo katera se je soočila z preizkušnjo na svoji Poti.
Nekaterim uspe preizkušnjo predelati, se iz nje naučiti in nadaljevati svojo Pot osvobajanja iz okova prepričanj in navad.
Nekateri za to potrebujejo manj drugi več časa, nekateri življenja, nekateri se v strahu po izgubi pomembnosti, bogastva, lagodnega življenja ipd »prodajo« nizkim vibracijam, da ne rečem temi, drugi se predajo in moč ter srečo iščejo v odvisnostih od opojnih substanc, drog ipd.
Le redki med nami pa dejansko razumejo preizkušnjo, preko nje spoznajo skrito željo – ali več njih -, ki je tekom časa ustvarila prepričanja in/ali navade. Le te poimenujejo in spustijo. Spremenijo ali opustijo navade v katere s(m)o ujeti.
Stanje zavedanja je tisto, ki nam omogoča prepoznavanje zgoraj omenjenega procesa. Volja in vztrajnost pa pogonsko sredstvo, ki omogočata proces spuščanja.
Seveda stanje zavedanja ni odvisno od nas samih ampak od »pripravljenega terena« utelesitve naše Duše v temu življenju.
Kot sem danes prebral v eni knjigi »to ni njihova krivda, če so rojeni brez razumevanja in volje, da bi obvladali svoje pranagone«.
Seveda so to grobe besede pa vendar precej resnične.
Mnogi med nami se moramo zahvaliti našim prednikom in predhodnikom ( prejšnja utelešenja naše Duše ) da so pripravili teren. Pridobili zavedanje, ki nam omogoča razumevanje, prepoznavanje in spuščanje naših okov v katere je ujeta Duša.
Naj bomo še tako zavedni ali ne, žal prepogosto spregledamo igro naše osebnosti in se kot hrček še vedno vrtimo v krogu.
Ko prepoznamo prepričanje/čustvo, ki se (po)javi ob aktivaciji izkušnje, ko prepoznamo naš način odzivanja vedno svetujem, da le tega poimenujemo in hkrati določimo spremembo našega odzivanja/navade. Ko se recimo pojavi prepričanje »jaz ne morem« le to poimenujemo Tonček. In ko se v naši glavi pojavi glas »ne morem« si zavestno rečemo »o Tonček je spet tukaj«. Pomeni, da se moramo »po domače brcniti v rit« in naredit drugače kot do sedaj.
Primer naš izziv je pomanjkanje energije.
Razumljivo je, da ne bomo šli na maraton, lahko pa naredimo krog okoli hiše, 5 počepov, par sklec, gremo na sprehod,…
Upoštevajmo pravilo 80%. Naredimo 80% naših zmožnosti. Toda to počnimo redno. In počasi bomo ugotovili da je 80% naših zmožnosti 10 počepov, nato 20 itd.
Opažam pa, da večina enostavno nima dovolj vztrajnosti in volje, da bi s tem nadaljevala saj se Tonček javlja ponovno in ponovno. Ker je pameten si izmišlja nove in nove ovire samo, da bi imel prevlado nad nami. Samo, da bi ostali ujeti v naših svetovih strahu, pozabe, jeze, sovraštva..
Tudi sam imam povsem enake izzive. Vsako jutro opravim fizične energijske vaje. Pred časom sem imel pravo krizo. Enostavno so mi šle na živce. V moji glavi je odzvanjalo, Tonček se je oglašal » brez veze« , drugič z »nimaš časa«,… Kriza je po 14 dneh minila, volja in vztrajnost je zmagala. Do naslednjič. Ko bo »Tonček« že našel nov izgovor.
Iz vsega srca se ponovno zahvaljujem mojim prednikom in predhodnikom, da so mi »pripravili teren«, stanje zavedanja, ki omogoča razumevanje in prepoznavanje želja, ki se javljajo. Tiste iz tega življenja in tiste iz tam nekje, nekoč. Pa to bile moje ali pa jih je osebnost »pobrala« pred utelesitvijo v to življenje. In seveda vsem mentorjem in terapevtom, ki so mi pomagali na moji poti.
Imamo težje ali lažje naloge/ izzive !? Ne bojmo si poiskati pomoč nekoga, ki nam jih lahko pomaga ozavestiti in prepoznati. Samo prepoznane lahko poimenujemo. In samo z vztrajnostjo in razumevanjem jih lahko odslovimo.
Vzemimo si čas. Vzemimo list papirja in pišimo. Prenesimo na list vse naše strahove, prepričanja, navade. Poimenujmo jih. Zavedno sami ali s pomočjo drugih poiščimo in izberimo spremenjeno odzivanje/ nove navade, ki zamenjajo stare in jih zabeležimo zraven starih. Izkušnje so mi pokazale, da se univerzalnih zakonov ne da goljufati, tudi ne karmičnih.
Da lahko napredujemo je pogosto potrebno stare navade zamenjati z novimi. In te sčasoma z drugimi in tako naprej.
Dokler ne bomo dovolj zavedni, da bomo zmožni odzivanja brez navad, odzivanja v okviru Zakonov Sočutja, Sočutenje, Ljubezni,…
Ali nam to lahko uspe v temu življenju !? Nihče ne ve.
Upam pa si trditi, da se nič ne bo zgodilo brez naše vztrajnosti in volje. Razen če je to volja Njega, Stvarnika, Višje inteligence, Boga kakorkoli že to imenujete. Pa tudi to je verjetno le izgovor našega »Tončka«.
Kvantna fizika odpira vrata neskončnih možnosti, in vsa so v okviru volje Njega ?
Naša zmožnost je le fokusiranje v določeno različico sebe in okolice. Ne glede na kateri stopnji zavedanja in razumevanja se kdo od nas nahaja.
Vprašanje je le ali imamo dovolj volje in vztrajnosti !?
Z Ljubeznijo
