Enkrat pravijo, da smo levi, drugič desni. Enkrat zeleni, drugič rdeči. Delimo se na skupine, zagovarjamo različna prepričanja in pogosto branimo svoje stališče, še preden se zares vprašamo, od kod sploh prihaja.
Ste se kdaj vprašali, zakaj?
Kdo določa, o čem razmišljamo? Kdo usmerja našo pozornost? In zakaj se včasih zdi, da moramo izbrati stran, še preden sploh razumemo, kaj se dogaja?
Seveda obstajajo znani interesi, politične strategije, ekonomski pritiski in načini vplivanja na javno mnenje. Toda ali smo se kdaj vprašali, ali se za temi posameznimi pojavi skriva tudi globlji vzorec? Način delovanja, ki se skozi zgodovino ponavlja, čeprav se spreminjajo ljudje, sistemi in okoliščine?
Morda ne gre za en sam skrivni načrt, ki bi ga nekdo vodil iz ozadja. Morda je vprašanje še pomembnejše: ali obstajajo vzorci, ki nas usmerjajo, ne da bi se jih sploh zavedali?
Ali zares vodimo svoje življenje?
Poglejmo vase.
Koliko naših prepričanj smo izbrali sami? Koliko odločitev sprejemamo zavestno in koliko jih je posledica vzgoje, okolja, strahov, želje po pripadnosti ali potrebe, da bi imeli prav?
Včasih smo prepričani, da samostojno razmišljamo, vendar samo ponavljamo stališča skupine, ki ji pripadamo. Drugič se borimo proti enemu sistemu, ne da bi opazili, da smo postali ujetniki drugega.
In tako se lahko zgodi, da vse življenje izbiramo med ponujenimi možnostmi, ne da bi se vprašali, kdo je določil okvir, znotraj katerega izbiramo.
Kako prepoznati, ali res vodimo svoje življenje ali zgolj sledimo smeri, ki so jo za nas določili drugi?
Rahu – ko izgubimo jasen pogled
V vedski astrologiji poznamo Rahuja, severni mesečev vozel, ki je v simbolnem jeziku povezan z željami, ambicijami, močno privlačnostjo in izkušnjami, ki lahko zameglijo našo presojo.
Morda poznate občutek, ko si nečesa močno želite, vendar ne veste več natančno, zakaj. Ko vas nekaj vleče naprej, čeprav ne vidite jasno, kam greste. Ko vedno znova ponavljate določene odzive in se šele pozneje vprašate, ali ste si to zares želeli.
Ali lahko v takšnih trenutkih prepoznamo, kaj nas vodi?
In še pomembneje: ali se sploh zavedamo, kdaj smo izgubili stik z lastno presojo?
Rahu lahko razumemo kot simbolno opozorilo, da ni vse, kar nas močno privlači, nujno tudi tisto, kar nam dolgoročno koristi.
Kaj lahko naredim sam – in kaj lahko naredimo skupaj?
Morda spremembe ne moremo začeti tako, da najprej spremenimo ves svet. Lahko pa začnemo pri sebi.
Z opazovanjem lastnih misli. S preverjanjem prepričanj. S pripravljenostjo, da prisluhnemo tudi drugačnemu pogledu. Z vprašanjem, ali naše odločitve izvirajo iz zavesti ali iz strahu, jeze in potrebe po pripadnosti.
To ne pomeni, da moramo biti vsi enaki ali da se moramo odpovedati svojim stališčem. Pomeni, da se naučimo razlikovati med tem, kar resnično razumemo, in tem, v kar zgolj verjamemo.
Ko se začne spreminjati naš pogled, se lahko začnejo spreminjati tudi naše odločitve. In ko se spreminjajo odločitve posameznikov, se postopoma spreminjajo tudi vzorci, ki oblikujejo družbo.
MOST – prehod od avtomatizma k zavestni izbiri
Tudi – in predvsem – o teh vprašanjih govori moja knjiga MOST – Prehod. Tvoja izbira. Tvoja pot.
Ne ponuja ene same resnice, ki bi ji morali slediti. Vabi nas, da pogledamo globlje, prepoznamo vzorce, ki vplivajo na naše življenje, in ponovno prevzamemo odgovornost za svojo pot.
Kaj, če je prvi korak k spremembi prav to, da se nehamo spraševati samo, na kateri strani smo, in začnemo razmišljati, ali sploh hodimo v smer, ki smo jo zavestno izbrali?
Morda ne moremo sami spremeniti vsega sveta.
Lahko pa začnemo pri človeku, na katerega imamo največji vpliv – pri sebi.
Dobrodošli na Mostu.
Žak D. Miklavec
Avtor knjige MOST – Prehod. Tvoja izbira. Tvoja pot.
Več o knjigi: https://prebujen.si
