Vse je igra že davno napisana in izgovorjena.
Je preteklost, sedanjost in prihodnost v enem trenutku.
Ujeti smo v igri našega uma, ki želi kontrolirati, pa naj bo to pomoč sebi ali drugim. Želi, da živimo v vzorcih za katere naš um smatra, da so pravilni, da so edini možni. Ne samo naš, celotna okolica živi v vzorcih nabranih skozi čas in prostor.
Pa vendar se stanje zavedanja širi, dviga.
Zavedno ali nezavedno spoznavamo matrico, spoznavamo hologram.
Spoznavamo kako malo je naše proste volje.
A hkrati dovolj, da se zavemo, da bo vedno nekdo od nas opravil delo/načrt davno dogovorjen. Davno izgovorjen.
Zato ne iščimo krivde drugje, bodimo mi Vzor okolici !

