Način življenja, ki se ga (namensko) vsiljuje in stanje kolektivnega zavedanja je prineslo do tega, da smo postali pravi ujetniki sistema. Pa tudi ujetniki svojih čustev, svojih bolečin. Pravzaprav, če bolje pomislimo smo postali ujetniki v svojih telesih.
In potem se pojavi(mo) tisti, ki začne(mo) pametovati s tistimi znanimi izreki » bo že«, »spusti / let it go«, ali pa tista » sam si si to izbral/izbrala«, »to je tvoja astrološka slika/chart« ipd !
Posipam se s pepelom saj sem tudi sam pogosto uporabljal katerega od omenjenih izrekov.
Danes ko gledam nazaj lahko iz lastnih izkušenj razumem kako težko je ujetniku razumeti in sprejeti življenje v celici v kateri je ujet.
Pa smo res ujeti?
Smo si res sami izbrali življenjsko pot z vsemi izkušnjami vred ?
Mogoče vas bo presenetilo – v resnici »smo« si res !
Pa ne moj stari jaz in ne vi. Potrebno je vedeti, razumeti in sprejeti, da si je Pot izbrala naša Dušna zavest in ne naša osebnost. Ne jaz, ne vi !
Za marsikoga med nami je Pot naše Dušne zavesti enostavno pretežka. Enostavno ne zbere moči, poguma.
Potrebnega znanja, modrosti ki bi nam pomagala razumeti nas ne učijo v šoli, običajno nas ne učijo niti starši niti okolica. Pogosto tudi oni ne razumejo in so ujeti v zanke sistema, kateri skozi religije, strah, potrošništvo in še na marsikatere druge načine poskuša prikriti znanja, ki govorijo o temu. Žal jim (še) v veliki meri uspeva.
Namensko nam je bila odvzeta možnost stika z našim Pravim JAZ-om, z našo Dušno zavestjo.
Pa vendar se naš planet obrača po nekem ( davno) pisanem načrtu in nam s svojo Potjo omogoča, da se izkopljemo iz teh okov ujetništva.
Ali je lahko ? NI !
Ali imate podporo pri odločitvi izstopiti iz omenjenega ujetništva ? Običajno NIMATE ali pa je ZANEMARLJIVA !
Ali vas okolica pri tem podpira ? Običajno NE saj ste za večino moteč faktor.
ZAKAJ ?
Ker je v danem trenutku to okolje/realnost, ki je ustvarjena prav zato, da smo po eni strani “ujeti” vanjo po drugi pa nam omogoča izstop – prestop v drugo.
Ker je to običajno neznana Pot in zahteva izstop iz cone, ki jo poznamo !
Ker postanemo okolici čudni !
Ker je potrebno zavedanje, da nas bo naš ego s svojimi vgrajenimi programi o varovanju vedno poskušal ohraniti v poznani coni. Ker nam bodo naši strahovi skriti v najglobljih kotičkih naših osebnih »kleti« jemali moči,. Ker nam bodo (karmični) vzorci vgrajeni v naš DNK, v vsa naša telesa ( fizično, duhovno, astralno, energijsko.. ) določali način odzivanja na izzive s katerimi se soočamo na naši Poti pa naj so ti izzive prijetni ali težki.
Predvsem pa zato, ker je za tako odločitev potrebno prevzeti odgovornost za svoja dejanja !
Kaj lahko storimo ?
Se prebudimo !
Pogledamo okoli nas, razširimo obzorje !
V zadnjem času je dovolj informacij, ki nam lahko pomagajo. Stanje kolektivnega zavedanja se prebuja, prehajamo iz najbolj temačnega obdobja naše civilizacije. Kolektivno seveda še ne bomo preskočili v neke višje dimenzije, dana pa nam je možnost, da si lahko izberemo po kateri Poti želimo nadaljevati.
Potrebna pa je naša samoiniciativa. Pogum in vztrajnost, da poiščemo skrito znanje. Sprejemanje drugih možnosti, kot so nas učili, kot so nam vgrajene v naš spomin.
Zavedanje, da je prav v tem spominu vgrajena tudi drugačna resnica. Resnica zunaj vgrajenih iluzij.
Da je v univerzumu za vsakega in za vse dovolj in še več !
Da sprejmete možnost, da tam zunaj obstaja nekaj več, da obstaja drugačen svet kot vam ga želijo prikazati v medijih. Ko zberete pogum, da se podate na neznano Pot, ko se povežete s svojo Zavestjo, s Dušo boste verjetno ugotovili , da to Pot poznate, da je bila vedno tu. Skrita za iluzijami navezanosti, potreb in še marsičem naučenem.
Pa lahko to dosežemo ? Je enostavno?
NI ! Pogosto imamo občutek da gre za Don Kihotovo borbo proti mlinom na veter, da nam končno uspe narediti korak naprej v istem momentu pa stopimo dva nazaj.. Pogosto pustimo kak delček naše »Duše« tam nekje v času in prostoru.
In da, včasih enostavno ne moremo več in se predamo. Izgubimo borbo.
Ampak tudi to je v redu ! Še zdaleč nismo izgubili »vojne«. Enako pogumno je sprejeti dejstvo, da ne moremo, da si ne upamo. Pogosto še bolj herojsko !
Lahko vam samo povem, da je tudi to samo ena od naših možnosti Poti! Nič več in nič manj.
Resnica, pa naj se jo še tako skriva je, da smo vsi del tega Univerzuma, da smo v “notranjosti” vsi Lučke, kapljice, ki bi se rade vrnile nazaj v ocean, nazaj Domov. Da nihče ni vreden več, nihče manj. Da smo v resnici Pleme mnogoterih barv, smo otroci Stvarstva.
Da je nekomu mogoče lažje in nekomu težje je dejstvo !
Seveda ko ga gledamo s strani naših osebnosti. Ko ga gledamo skozi oči ujetnika!
Ko začnemo živeti naše življenje, ko začnemo opazovati naše izzive, se z njimi soočati lahko v njih najdemo našo SUPERMOČ !
Čeprav ne verjamete obstajajo. Pogum, vztrajnost, sprejemanje, sočutje, nadarjenost … veliko jih je. Poznam osebe kateri so kljub svojim pomanjkljivostim pa naj bodo telesne ali drugačne dosegli mnogo, ustvarjajo čudovita dela. Pa seveda tudi take, ki jim nič ne manjka pa nikakor ne najdejo sebe, so obstali in za svojo nemoč obsojajo druge, obsojajo okolje,.. igrajo svojo vlogo žrtve.
Poiščite vašo supermoč, pustite ji prosto pot, naj se izrazi. In opazili boste, da se bo začela spreminjati tudi okolica. Kar naenkrat boste spoznavali nove osebe, prikazale se bodo nove priložnosti… Vse kar potrebujete je opazovanje, sprejemanje in odločanje.
Pozor, zloraba vaše supermoči bo slej ko prej povzročila okolje, ki vam verjetno ne bo všeč! Kot pravijo »palica ima vedno dva konca«
Upajte si, sanjajte, zamišljajte, svetite, bodite vzor ostalim.
In na koncu, kot je zadnjič lepo napisal nekdo – ZAČNIMO ENOSTAVNO SAMO BITI !
