Največji nasprotnik razvoja ni nevednost

Živimo v času, ko imamo več informacij kot kadarkoli prej. Odgovore dobimo v nekaj sekundah. Umetna inteligenca nam pomaga pisati, iskati, ustvarjati. Znanje je oddaljeno le en klik.

Pa vendar se mi zdi, da največja nevarnost prihodnosti ne bo pomanjkanje informacij.

Veliko večja nevarnost je nekaj veliko bolj neopaznega. Prezgodnje prepričanje, da smo prispeli.

Ko človek verjame, da že razume svet, preneha postavljati vprašanja. Ko je prepričan, da ima edini prav, ne posluša več. Ko misli, da je našel končno resnico, se njegov razvoj skoraj neopazno ustavi.

Naša pot je bolj podobna lupljenju čebule kot osvajanju vrha gore. Ko odstranimo eno plast iluzije, se pred nami pogosto pojavi nova. Ne zato, ker bi bilo vse iluzija, ampak zato, ker se z vsakim korakom spremeni tudi naše razumevanje.

Morda zato modrost ni v številu odgovorov, ki jih imamo. Morda je modrost v kakovosti vprašanj, ki si jih še vedno upamo postaviti.

Danes veliko govorimo o umetni inteligenci. Nekateri se je bojijo, drugi jo brez zadržkov sprejemajo. Sam jo vidim predvsem kot ogledalo. Ne bo razkrila samo, kako napredna je tehnologija. Razkrila bo tudi, kako razmišljamo ljudje. Če jo bomo uporabljali zato, da potrjuje naša že oblikovana prepričanja, bomo postali še bolj zaprti v svoj pogled na svet. Ko pa jo uporabljamo kot sogovornika, ki nas spodbuja k novim vprašanjem, lahko postane izjemno orodje za raziskovanje.

Resnični razvoj se namreč ne začne takrat, ko najdemo odgovor temveč se začne takrat, ko zberemo dovolj poguma, da podvomimo tudi o odgovoru, v katerega smo bili do včeraj popolnoma prepričani.

Morda zato največji nasprotnik razvoja ni nevednost.

Največji nasprotnik razvoja je prezgodnje prepričanje, da smo prispeli.

In morda je prav to tudi bistvo našega življenja. Ne priti do končnega odgovora ampak ostati na poti, ki nas vedno znova vabi k globljemu razumevanju sebe, drugih in sveta.

Če je največji nasprotnik razvoja prepričanje, da smo prispeli … ali ni mogoče, da je tudi večna želja po tem, da bi nekoč končno prišli Domov, le še ena plast iluzije?

MOST ni cilj. MOST je odločitev, da pot nadaljujemo.

 

Darko Žak Miklavec

Darko Žak Miklavec

Pozdravljeni prijatelji, sem Žak Darko, pred dobrimi 40 leti sem se začel ukvarjati s parapsihologijo in zunajzemeljskim življenjem. V zadnjem desetletju pa se je moja pot srečala s Indijskimi vedami, šamanizmom Severne Amerike in Sibirije, postal sem mojster Reikija, zaključil triletno šolanje Indijske astrologije Djotiš, organiziram skupinske meditacije ipd . Vsa ta pot in dostop do starodavnega znanja o času in prostoru, katero se mi odpira v zadnjem času, pa je privedlo do ustvarjanja projekta poimenovanega Matrica »po domače«. V poslovnem svetu pa se lahko pohvalim s preko 17 letnim vodenjem uspešnega podjetja. V več kot 20tih letih dela v zavarovalništvu sem spoznal veliko resnic o življenju, o težavah pa tudi lepih plateh našega vsakdanjika. V ponos in veselje mi bo, če boste v meni našli osebo katera vam bo lahko pomagala, da spoznate sebe, svoje potenciale in zaživite v srcu in v skladu s svojo potjo.

Pošlji komentar