Starodavne Vede poznajo 5 oblek človeka, 5 stopenj duhovne rasti .
Prav tako pa navajajo, da naj bi bil življenjski cilj na vseh ravneh obstoja sreča in blaženost !
Beseda Kosha ( sanskrt ) je običajno prevedena kot »plast« in predstavlja prevleko Atmana ali Jaza v skladu s vedanstko filozofijo . Tako kot čebula ima tudi naše telo več plasti, več teles.
Začetna, prva stopnja, prva plast se v sanskrtskem jeziku imenuje Annamaya kosha , Annam pomeni hrana. Gre za ovoj fizičnega (telesnega ) jaza, je najbolj grob od vseh 5 Kosh in poimenovan po dejstvu, da telo za obstoj potrebuje hrano.
Na tej stopnji je življenjski fokus osebe po zagotavljanju temeljnih življenjskih potreb kot so hrana, spanje, varovanje svoje lastnine, razmnoževanje, zabava ipd
Značilna miselnost na tej stopnji je »Jem, torej sem«
Na osebo še posebno vplivajo zunanji faktorji kot so okolje v katerem se nahaja, spol, narodnost, pripadnost ( verska, politična, ekonomska,.. )
Na tej stopnji je tudi osnova današnjega sistema, ki temelji na pridelavi in predelavi hrane; gradbeništvu ( spanje/lastništvo ); vojaški industriji ( obramba ); moda, lokali ( spolnost, zabava ) ; zdravstvo in farmacija ( dobro/zdravo počutje )
Druga stopnja, plast se imenuje Pranamaya kosha, Prana pomeni življenjska energija.
Tukaj začnemo iz fizičnega ovoja prehajati na bolj subtilna telesa, druga plast naj bi bilo energijsko telo.
Značilna miselnost te stopnje je »ustvarjam/delam, torej sem«
Tu je fokus osebe na doseganju ciljev, pogosto tudi za ceno lastnih in/ali tujih temeljnih potreb.
Če pogledam malo okoli, če pogledamo naša življenja lahko mirno zatrdimo, da je sistemu uspelo družbo obdržati na prvih dveh stopnjah. V nas so vsajena prepričanja, da se počutimo varne, če imamo lastnino, če imamo hrano, službo, zdravje. Večina je pripravljena garati v tej dobi sodobnega suženjstva za peščico tistih, ki preko medijev in na vse mogoče načine vedno znova in znova na prefinjen način ustvarjajo ozračje strahu in ( po večini lažne) informacije o nevarnostih, ki lahko povzročajo izgubo »varnosti«. Dnevne novice naj bi baje bile ( sam že leta ne gledam novic ) polne informacij o podražitvah, o vojnah, o naravnih nesrečah ipd. Zaradi tega se bo žal večina prostovoljno pripravljena odreči svobodi samo, da bo še naprej živela v prepričanju »biti varen«. V resnici pa nihče od nas ni nikoli »varen« saj nikoli ne vemo katera izkušnja nas čaka za vogalom. Varna je samo naša Dušna zavest, naš Notranji Jaz, ki je večen pa čeravno je prav ta naš zemeljski del Notranjega Jaza v resnici naš ječar. Za namišljenimi zidovi prepričanj se skriva pred resničnostjo zunaj.
Tretja stopnja, plast se imenuje Manomaya kosha in zajema mentalno telo. Beseda Mano izhaja iz besede Manas – UM.
Značilna miselnost pa je »mislim, torej sem«.
Oseba na tej stopnji uporablja svoj analitičen um in pred ravnanjem premisli o smiselnosti. Dojame/dojema, da so želje največja težava v življenju saj so aktivni princip vsakega delovanja.
Osebe poznajo problem navezanosti in posledično trpljenja.
Duša se na tej stopnji prične počasi odvajati od telesa in se opira na moč lastnega uma in inteligence. Na te stopnji začne eksperimentirati s subtilnimi / bolj prefinjenimi vidiki stvarstva.
Čeravno je pogosto mišljenje, da je Um tisti, ki je glavni sovražnik, ki ustvarja ves ta kaos v naši glavi, pa brez našega Uma ne bi mogli živeti niti napredovati. Razum – razumski um, je tisti, ki je potreben, da človek lahko analizira izkušnje in se iz njih uči. Čisti Um, Um brez motečih vzorcev in prepričanj je tisti, ki v resnici prinaša zavedanje in razvoj osebe. Ne samo stari Grški filozofi, tudi Budda in podobni sveti možje so tudi s pomočjo Uma prišli do razodetij, do načel in so izrekli misli, ki nekatere še danes veljajo za svete, za vodilo marsikomu in so še vedno temelj izobraževanja,…
Seveda pa um, ki je še vedno ujet v iluzijo prepričanj, preprečuje osebnosti, da bi se prebudila in se začela zavedati. Tu pomaga redna meditacija, delo na sebi, uporaba raznih tehnik, ki so nam danes dosegljiva…
Šamani s svojim astralnim telesom, v Sibiriji poznanim kot »Sur«, potujejo v t.i. Dream World, Svet sanj, da se povežejo z Duhovi nato pa uporabijo svoj Um, da analizirajo izkušnjo in iz nje izluščijo potrebne informacije in navodila, ki jih potrebujejo za zdravljenje ipd
Četrta stopnja, plast je telo znanja imenovana Vigjanamaya ( Vijñānamaya ) kosha in ima značilno miselnost »nisem telo in nisem um, sem duhovno bitje« Vigjana namreč pomeni spoznanje.
Oseba na tej stopnji opušča teorije in spoznava zakonitosti delovanja Univerzuma ter deluje skladno z njimi. Prične se prebujati izvorna zavest Duše. Na tej stopnji so modreci, misleci, osebe katere niso več podvržene motečim vzorcem. Dušna zavest se tu reši okov prepričanj in ujetosti za namišljenim prej omenjenim obzidjem.
Zadnja, peta stopnja, plast imenovana Anandamaya kosha pa je stopnja blaženosti. Ananda v sanskrtu pomeni Blaženost. Ta plast zajema kavzalno/duhovno telo.
Miselnost te stopnje je »sem sestavni delec Boga in zato mu z veseljem služim«
To je stopnja blaženih svetnikov. Je stopnja izvorne Zavesti Atme oziroma Duše, ki jo Duša doseže po mnogih utelešenjih v katerih predeluje meglo iluzije in nevednosti.
Po nekaterih izročilih lahko to stopnjo oseba doseže samo z Božjim blagoslovom!
Bi pa želel vseeno omeniti besedo »maya«, ki se pojavlja v vseh petih sanskrtskih imenih. Beseda maya v starih vedah pomeni Boginjo iluzije. Kar pa lahko nakazuje na nevarnost/možnost, da ne glede na kateri stopnji se nahajamo Vede nakazujejo na ujetost v polju iluzije. V tej naši dimenziji namreč vse doživljamo skozi naša čutila in prepričanja, ki pa so iluzija sama po sebi.
Pogled na kolektivno stanje razkriva, da prve dve stopnji vedno peljeta civilizacijo v propad saj fokus na zadovoljevanje lastnih potreb privede do sebičnosti, razpada institucije družbe kot take in posledično do mačehovskega odnosa do narave, kar pa povzroči »bumerang efekt«, narava se družbi maščuje.
Naša nevednost privede namreč do tega, da se vse preveč vežemo na materialno stvarnost in se ne zavedamo, da sreča na materialni osnovi ni trajna saj temelji na odnosih do druge osebe, stvari, religije, Boga ipd. V resnici gre tukaj za izpolnjevanje »sebičnih« želja.
Težava/ovira je človeška psihološka pogojenost, ki ustvarja mentalni zid narejen iz vzorcev strahu, nezaupanja, neodločnosti, šibkosti, pomanjkanja vere/ zaupanje..
Kot že omenjeno si Duša ujeta za takšnimi zidovi zgradi svoj svet. Pogosto so ti zidovi neprebojni in Duša čeprav občasno želi pokukati ven zaradi teh strahov ostane navezana na svoj notranji svet.
Most do takšnih Duš je duhovna preobrazba, ki pa ni vedno možna. Če Duša še ni pripravljena je moč preobrazbe enostavno prešibka. Um neprebujene Duše ustvarja racionalizacijo življenjskih situacij, jih olepša in poišče neke svoje nelogične razlage zanje.
Pravimo, da ne more izstopiti iz svoje cone (ne)udobja. Ustvarja »balon« v katerem umetno živi in ne vidi resničnosti zunanjega sveta.
Vedski učitelji pravijo: »Moder človek živi tako, kot da je vse odvisno od njega, obenem pa dobro ve, da je navsezadnje vse v Božjih rokah«.
Stvarstvo želi videti našo odločnost !
Star izrek pravi : »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal«
In na koncu, Kolektivno karmo lahko spremenimo samo s spremembo kolektivne Zavesti.
Enako velja za našo osebno karmo s tem, da je naša osebna karma vpeta v kolektivno in da kolektivno zavedanje še kako vpliva na naš osebni razvoj.
Pa vendar ne izgubimo vere in delujemo, razvijajmo našo osebno zavedanje saj bo, kot sem zadnjič prebral, mogoče prav naš mali prispevek tehtnico kolektivne karme prevesil na drugo stran. Kdo ve !
Naj nam bo dana Moč, Pogum in Modrost !
Z ljubeznijo
