Zadnjič sem bil v družbi prijateljice in njenih kolegic, vse pa res že leta delajo na duhovni rasti.
Beseda je nanesla na partnerstvo.
Ena izmed njih pravi: »Kako najti partnerja, ki bo razumel, da imam vsako soboto in nedeljo predavanje in sem zasedena do poznega popoldneva, ob torkih in četrtkih imamo skupno meditacijo, v petek jo imamo na daljavo. Pa še vmes bi se kaj našlo.
Že tako me ni dosti doma, ko pa sem doma le kdo me bo gledal, če mu rečem, da želim uro tišine ker imamo skupinsko meditacijo na daljavo in da me moti, če bo gledal TV«
Še kako res je, da nekdo, ki začne resno delati na sebi postane »čuden« do običajnih ljudi. Težko je razumeti, da se takšna oseba ob pogovorih o politiki, o težavah v službi, z okolico ipd dolgočasi. Da je zanjo to izguba časa saj bi med tem časom lahko prebrala nov članek na temo magije, se umirila in se poglobila v tišino lastne Biti, ustvarila novo umetnino, … Skratka storila nekaj kar jo veseli in »osrečuje« njeno Dušo.
Zavedati se je potrebno, da tako kot nekdo, ki se je resnično poglobil v raziskovanje svoje Biti, v nivoje teles, ki so del nas, se zavestno sooča s svojimi prepričanji in karmičnimi vzorci, jih želi prepoznati in spustiti vidi običajno osebo kot nezanimivo, s katero ne bi mogel deliti življenja velja enako tudi obratno. Za običajnega človeka smo mi, ki delamo na sebi prav tako nezanimivi. Vsekakor ne za skupno življenje. Smo čudni, smo »kr neki«.
Kako razložiti nekomu, ki še ni doživel tistega trenutka »tišine« v Sebi, srečanja s svojo Bitjo, Dušo. Kako opisati nekaj za kar ne obstajajo besede, ne obstajajo »zemeljske« razlage. Nekaj kar lahko samo doživimo, nekaj čemur rečemo »izkušnja«.
Kako razložiti, da nam ni vseeno kako deluje sistem, politične in ekonomske odločitve, zdravstveni sektor ipd, da pa se zavedamo, da lahko največ storimo ko smo v sebi in smo vzor življenja v harmoniji, sočutju, sočutenju, sobivanju …
Kako razložiti to nekomu, ki se boji, da bo jutri ostal brez službe in ne bo mogel več skrbeti za družino, obdržati hišo, avto. Nekomu, ki ima resne zdravstvene izzive in mu medicinska stroka ne zna pomagati. Nekomu, ki je fizično in psihično skurjen in nima več moči niti volje, da bi živel kaj šele, da bi začel verjeti v Stvarstvo, ki ga neizmerno ljubi.
Ne pozabimo. Z vsem tem smo se že sami srečali !
In ker je procent moških, ki resnično želijo delo na sebi žal še vedno zanemarljiv ( vem iz lastnih izkušenj ker sem na kakšni delavnici ali predavanju pogosto »blažen« med ženami ) je posebno za žensko dejansko težko najti primernega partnerja.
Pogosta ovira je tudi prepričanje, ki so ga nekateri prinesli iz tujine, predvsem z vzhodnega dela, da oseba, ki dela na sebi ne potrebuje partnerja, da lahko napreduje samo skozi asketsko življenje, življenje v osami, v samostanih ipd. Seveda je to ena izmed Poti k prebujanju, da ne rečem razsvetljenju, pa vendar ni edina.
Priznajmo si, da smo socialna bitja in da nam ni prijetno biti sam. Ne samo, da nam ni prijetno, resnici na ljubo niti ni enostavno. Razdelitev vsakodnevnih opravil na dva nam prihrani marsikatero minuto, ki jo lahko izkoristimo za nekaj drugega..
Zato se na terenu pogosto srečam s partnerstvi, kjer je ena oseba duhovna medtem ko je drugi povsem »zemeljski«, lahko bi dejali materialni pa ne mislim v slabem pomenu besede.
Veseli me, ko srečam pare, družine kjer to lepo deluje, žal pa v večini primerov ta različnost slej ko prej privede do prevelikega razkoraka v razmišljanju in navadah in posledično do razhoda.
To je eden od glavnih razlogov zakaj je marsikdo obupan nad partnerstvi in/ ali nad iskanjem partnerja.
Po drugi strani pa se je potrebno zavedati, da gre prav tu za eno od najmočnejših pasti v osebnem, duhovnem razvoju. Pogosto je pretežko sprejeti dejstvo, da smo sami, da nikakor ne moremo srečati primernega partnerja in hitro se pojavijo naši skriti programi, naša zakoreninjena prepričanja, ki naši osebnosti dopovedujejo, da nismo vredni, da nam ne pripada, ipd. In kakor hitro se zaženejo takšni programi tako hitro tudi reagira Univerzum in nam ustvarja okolje, ki pripelje na našo Pot izziv za izzivom, preizkušnjo za preizkušnjo.
Lahko pademo, lahko se poberemo, lahko sprejmemo ali obupamo. Samo ljudje smo, iz krvi in mesa.
Eno izmed orodij, ki nam lahko pomaga je vsekakor astrologija, ki pokaže na katerem področju se vrtimo v krogu, kje imamo podporo in kje ne, kateri program in kdaj se je zagnal, …
Druga enostavna tehnika je opazovanje našega okolja skozi pogled brez naših prepričanj in navad. Po domače temu rečem, da se usedem na breg in pogledam situacijo. Pogosto dobim dovolj informacij, da lahko opazim in prepoznam ovire in kako jih lahko premagam. Prepoznam vzorec / prepričanje, ki ustvarja okolje. S to informacijo lahko potem pristopimo k opustitvi ali zamenjavi prepričanja z novim, ki nam omogoča nadaljevanje dela na sebi in širjenja zavedanja.
In na koncu biti hvaležni za vse dosedanje korake. Izrazimo namero in našo odprtost do novega partnerstva ( ali karkoli drugega ). (Za)živimo v prepričanju, da bo Univerzum poskrbel za nove priložnosti. Ostanimo in obstanimo v stanju zavedanja, ki nam omogoča pregled nad priložnostmi, ki nam jih Sinhronost pripelje na našo Pot. Upajmo si zbrati pogum, moč in modrost, ter se z svobodno voljo odločimo po kateri poti bomo korakali in pri temu prevzemimo nase odgovornost za svoje odločitve.
Želim nam vsem, da nam uspe izbirati poti po kateri se bo Stvarstvo skozi nas udejanjalo v svoji najlepši in najmočnejši Luči.
Z Ljubeznijo
