Rešitev ujetosti ?
Rešitev je na prvi pogled enostavna, v resničnosti pa je daleč od tega !
Potrebno je zaupanje v svojo moč, v svobodno voljo in zavedanje, da je samo od naše volje odvisno ali bomo na vpliv okolice reagirali ali ne. Ali bomo vložili energijo, ki bo zbudila naše vzorce shranjene v DNKju.
In edini nasvet, ki vam ga v temu trenutku lahko predam je:
Opazujte, imenujte in opustite !
Opazujete okolje ter cilje katere želite doseči, s tem boste ugotovili za katere želje v resnici gre!
Poimenujte te cilje, te želje. S tem si dajete možnost pridobitve širše slike. Pridobivate nazaj Zavedanje in vrtinca ne hranite več z njim.
Opustite – prenehajte trošiti energijo s koncentracijo na cilj ampak samo še delujte v temu trenutku, živite Pot in ne Cilj.
Verjetno se vam bo pojavil izziv zaupanje in vere v Sinhronost. Širša slika vam bo pokazala da gre za opuščanje kontrole.
Kontrola v resnici ni nič drugega kot navezanost na doseganje cilja pa naj bo to nov partner, zaslužek, nova hiša ali karkoli drugega.
Kako naprej:
Živeti brez želja ?
Nikakor ne !!!
Izrazimo željo, zamislimo cilj !
Dajmo namero za uresničitev želje in opazujmo okolje. In ko bo okolje pokazalo možnost ustvarjanje želje se z svobodno voljo odločimo ali res želimo uresničitev želje ali ne. Kot bi preklopili stikalo, DA/NE. Z vsem zavedanjem, ki ga trenutno premoremo prevzemimo tudi odgovornost.
In potem (s)pustimo, da univerzalni zakoni poskrbijo za uresničitev, manifestacijo.
Se bojite prevzeti odgovornost? naj vas ne bo sram! Uporabite namero s katero predajate odgovornost v roke Višje inteligence.
Sam sem nekaj časa ( pa še vedno, če nisem siguren v »pravo« sliko situacije ) uporabljal : »Oče ti me bolje poznaš kot se jaz sam, naj se zgodi kot je za moje najvišje dobro« Lahko uporabite Oče, Bog, Stvarstvo, Mati .. karkoli vam je bližje.
Si upate več!?
Naslednji korak ( tu nekje se trudim sam 😉 ) je: »Naj mi bo dano stanje zavedanja, da vidim vse možnosti in da se lahko potem, s vso svojo odgovornostjo sam odločim katero možnost bom izbral«
Ne glede na tehniko/način nikoli ne pozabimo še na izraženo namero, da »naj se vse dogodi v najvišje dobro vseh vpletenih«.
In potem korakajmo dalje. Pogum ni pasti, pogum je vstati, ko pademo. Modrost pa je, da se pri temu še nekaj naučimo.
Ste že v fazi, ko čutite pomanjkanje energije, mogoče celo pregorelost !?
Prvo kar je potrebno je sprejeti dejstvo, da smo kjer smo. Utrujeni, brez energije in da potrebujemo počitek. Da je nujno, da damo možgane »na off«.
Zavedanje, da nam to povzroča miselni vzorec, vrtinec, ki nam jemlje energijo in da je edini način premagovanja da ga opazimo, ga poimenujemo in pričnemo opuščati.
Da se čim večkrat ozemljimo, tako miselno kot tudi z dejanskim gibanjem in/ali počitkom v naravi.
Pravilna prehrana in včasih tudi dopolnila pa bodo dodatno poskrbela, da pridobimo nazaj potrebno energijo.