Kot sem pred časom že napisal, naš um deluje na principu primerjanja njemu znanih ( shranjenih ) slik, ki smo jih pridobili skozi ta in predhodna življenja.
Lahko rečemo, da naš ego skozi um sodi, kaj je za nas bolje in kaj ne in se na osnovi tega odloča o načinu odziva.
Če za določeno situacijo ne najde slik ( izkušenj ) pa reagira na osnovi ohranjenega prvinskega odziva, gremo v boj, beg ali pa obstojimo ( zamrznemo ).
To s pridom izkorišča sistem, umetna matrica, ki je skozi dualnost in tisočletja razvoja v človeški um vgradila načelo sojenja.
Sodimo sebi, sodimo drugim. Sodimo temu, sodimo drugemu pa naj bo to oseba, stvar ali situacija. Ne mine minuta, da ne bi sodili in se odločali.
Ko se odzivamo na način sojenja se avtomatsko tudi odločamo. V najslabšem primeru pa tudi obsojamo.
Odzivamo se glede na prirojene in priučene vzorce, bolje rečeno odnose. Vsak naš odziv je v resnici naš odnos do nekoga ali nečesa.
Sedanji čas, položaji našega planeta in okolja okoli njega povzroča, da dobesedno osvetljuje naše kleti. Sveti v temo, ki se skriva globoko v nas. Nekateri se ne želijo soočati s svojimi strahovi in rajši živijo v iluziji, nekateri se prepuščajo toku, nekateri pa smo se odločili, da izkoristimo priliko in osvetlimo najtemnejše kote naših kleti. In globje kot kopljemo, bližje kot smo glavnemu / prvinskemu »grehu« v nas, težje nam je sprejeti, razumeti, opustiti in prepustiti. Vse bolj čutimo kako nas sistem ne želi spustiti iz primeža.
Vse omenjeno pa lahko hitro pripelje, da ne glede na stopnjo našega zavedanja pričnemo soditi in obsojati.
Eden od osnovnih univerzalnih zakonov pravi, da ima vsako dejanje svojo posledico !
Zato prenehajmo soditi in prepustimo to Izvoru, Višji inteligenci, Bogu, Stvarstvu, Naravi karkoli že imenujete, ki bo skozi univerzalne zakone že uredilo, da bo na koncu vse tako kot naj bi bilo.
Zakaj bi se vpletali in prevzemali dodatno »breme« na naše že tako »naložene nahrbtnike«.
Sicer pa – kdo smo mi, da lahko sodimo !?
Naj bo izkušnja še tako močna smo prepričani, da imamo vse informacije ? Da imamo prave informacije !?
Ne sodite mojega življenja – niste ga živeli !
Ne sodimo tujega življenja – nismo ga živeli !
Sistem ( umetna matrica ) izkorišča to zato, da se s sojenjem zapletamo v zgodbe življenja in izgubljamo energijo s katero se hrani tema. Hkrati pa se dodatno vpletamo v cikle odnosa – dejanje/posledica in s tem še bolj karmično zapletamo. Naše življenje ne poteka spiralno ampak smo kot hrček ujeti v krog.
Stari rek pravi »palica ima vedno dva konca«.
Ne prevzemajmo posledic nase, postanimo kladivo in ne roka.
Če s kladivom zabijemo v steno žebelj in pri tem po nerodnosti napravimo luknjo v vodovodno cev bo voda napravila škodo. Kriva pa je roka, ki je držala kladivo in ne kladivo !
Postanimo orodje Izvora.
Zavedajmo se, da si s prenehanjem sojenja prenehamo ustvarjati novo karmo.
Naj se naše učenje prične odvijati na prijazen način !